Najbolj pogosta vprašanja glede uvajanje goste hrane pri dojenčkih

Kdaj lahko pričakujemo nove smernice?

V pripravi so nova priporočila oz. nove smernice za uvajanje hrane pri dojenčkih, ki jih pripravlja Nacionalni inštitut za javno zdravje. Po novem ne bo več strogo določeno, kdaj naj se uvaja posamezno živilo, saj je dokazano, da zgodnje uvajanje živil, ki vsebujejo alergene sestavine (gluten, jajca, mleko, oreščki), ni vzrok za razvoj celiakije ali alergij. Še vedno se priporoča, da otroke izključno dojite do dopolnjenega šestega meseca starosti, nato postopoma, na otrokovo pobudo in glede na njegov interes uvajate gosto hrano. Še vedno je na prvem mestu zelenjava, ki jo lahko že v začetku, v majhnih količinah, kombinirate z različnimi žiti, krompirjem, zmletimi oreščki, jajci … Pri uvajanju goste hrane pri otroku, katerega vsaj eden od staršev je alergik, oziroma otroku, ki je bil predčasno rojen ali ima določene zdravstvene težave, pa se glede načrta uvajanja goste hrane vedno posvetujte z izbranim pediatrom.

Kako in kdaj začeti z uvajanjem goste hrane? Katere so najboljše metode?

Gosto hrano začnite uvajati takrat, ko otrok pokaže interes oziroma znake, da ga hrana zanima. Prvi znaki so, da z zanimanjem spremlja hranjenje odraslih, da zraven mljaska, tleska z jezikom, z roko kaže na hrano, govori »amam« ipd. Tovrstni signali se navadno pojavijo okrog šestega meseca starosti (lahko tudi kakšen teden prej, ali kakšen teden kasneje). Počakajte na take signale in nato poizkusite. Če otrok do sedmega meseca še vedno zavrača hranjenje, poskusite z igro, s koščki hrane, ki so različnih barv in oblik, … Pri uvajanju hrane morate biti pozorni tudi na to, kako otrok sedi. Zaželeno je, da ga imate ob začetku uvajanje hrane v naročju, saj je tako v najbolj naravnem položaju.

Priporočljivo je, da se najprej uvaja zelenjava, postopoma lahko dodajate žita, jajca, meso, ribe, sadje … Nekateri otroci bodo zavračali zelenjavo, drugi meso, ne obupajte in večkrat poizkusite – prijazno in nevsiljivo. Naj vas ne skrbi, če otrok v začetnih fazah uvajanja ne pojefl več kot žličko ali dve kašice oziroma hrano izpljuni. To je povsem normalno. Pustite mu, da hrano premetava, jo prime v roko, okuša, zavrže, se z njo igra. Omogočite mu čas, da se je navadi, da jo spoznava in okuša.

Odsvetujemo pa kakršno koli dodatno animacijo ob hranjenju, kot so npr. pametne tablice, telefoni, TV-ekrani, igrače ipd., ker vse to otroku onemogoča pristno spoznavanje hrane.

Količinsko naj vas ne skrbi, koliko otrok dejansko poje, vsaj dokler kombinirate uvajanje goste hrane z dojenjem ali hranjenjem po steklenički, saj bo zdrav otrok normalno pridobival na telesni masi. Ne obremenjujete se s tehtanjem obrokov in odmerjanjem količin, raje opazujte otroka in hrano okušajte skupaj. Naj vas pri tem opazuje in vidi, da pri hranjenju uživate.

Kaj storiti, če otrok zavrača hrano?

Razlogov za zavračanje hrane je več. Morda je najpogostejši ta, da otrok ne pozna okusa ali arome živil, ki jih uvajate. Popolnoma naravno je, da v tem primeru hrano izpljune. Nekaj časa traja (od 3 do 5 dni), da se na neznani okus otrok navadi, predvsem pa je pomembno, da starši ne odnehajo prehitro in otroku omogočijo, da se spozna z novimi okusi. Plod se že v materinem telesu navaja na arome hrane, ki jih nosečnica uživa, zato svetujemo vsem nosečnicam, da jedo zdravo in raznovrstno hrano ter ne izvajajo diet, če za to ni potrebe. Enako velja za doječe matere, saj se otrok tudi preko materinega mleka seznanja z različnimi okusi in aromami, kar vse prispeva k lažjemu uvajanju goste hrane. Nosečnice naj bodo pazljive pri živilih, ki predstavljajo tveganje za mikrobiološko okužbo; to so predvsem nezadostno toplotno obdelana živila (nevarnost mikrobiološke okužbe - surovo mleko, jajca, meso).

Otrok se uči hranjenja tudi z opazovanjem njegove okolice. Naj sedi z vami za mizo in vas pri hranjenju opazuje. Če družina pripravlja obroke ter uživa hrano z veseljem in slastjo, predvsem pa sproščeno, bo slej ko prej pri tem začel uživati tudi otrok. 

Kaj pa metoda BLW – uvajanje goste hrane na željo otroka?

Izkušnje kažejo, da je metoda hranjenja »na otrokovo pobudo« (metoda BLW), pri kateri se hrana ponudi otroku narezana na koščke ali v majhnih grižljajih, priporočljiva, predvsem pa varna in zabavna za otroka. Priporoča se vsem otrokom, ki so zdravi in normalno pridobivajo telesno maso. Metoda BLW omogoča, da se otrok spoznava z različnimi oblikami, strukturami, okusi, barvami in vonji živil. Malčki se navajajo na žvečenje, hrano sami otipajo in jo nosijo v usta, izbirajo koščke, ki so jim zanimivi, okusni, privlačni. To spodbuja motorični razvoj in koncentracijo. Otroka je treba pri tem opazovati in ga s hranjenjem ne siliti. Hrana naj bo na začetku uvajanja dobro prekuhana in take strukture, da ne predstavlja tveganja za aspiracijo, oziroma take strukture, da jo otrok lahko pogoltne oziroma izpljune ali izkašlja. Velja pa, da mora biti pri uvajanju hrane vedno prisotna odrasla oseba,  ne glede na metodo uvajanja hrane.

Kakšna je optimalna količina hrane, ki naj jo zaužije otrok v enem obroku?

Če je otrok zdrav, živahen, se normalno razvija in normalno pridobiva na telesni masi, smo lahko prepričani, da poje toliko, kolikor mu ustreza in potrebuje. Lačen otrok ni niti srečen niti zadovoljen, kaj kmalu nam da vedeti, da potrebuje obrok – predvsem v prvih mesecih uvajanja, ko se otrok še doji ali pije mleko po steklenici. S spremljanjem njegovega počutja in reakcij pred ali med hranjenjem vam bo jasno, kdaj ima dovolj in kdaj bi morda še. Tudi starši nimate vseh obrokov količinsko enakih.

Kako je z uvajanjem maščob?

Otroci maščobe zelo dobro izkoriščajo, učinkovito jih absorbirajo in uporabijo kot vir energije. Z gibanjem maščobe hitro porabijo. Maščobe tako rastlinskega (olja) kot živalskega izvora (maslo) najlažje dodajate v zelenjavne kašice, tako začinite in izboljšate njihov okus. Predvsem pri otrocih, ki niso strastni jedci, lahko tako izboljšate in kalorično okrepite jedi. Najbolj priporočljiva so hladno stiskana olja, kot so repično in orehovo. Tovrstna olja dodate na koncu, ko je jed že skuhana (pripravljena), tako ohranite vse pomembne sestavine v oljih. Za toplotno obdelavo pri pripravi jedi pa uporabite olja, ki so temu namenjena in jih lahko segrevate. Okus jedi lahko izboljšate tudi z dodatkom masla ali smetane.

Kako uvajamo alergena živila?

Po uradnih smernicah, ki veljajo v Sloveniji do preklica, smo z uvajanjem alergenih živil nekoliko bolj previdni. Po novih smernicah, ki se pripravljajo in bodo ob izidu nadomestile trenutne smernice, pa lahko v majhnih količinah uvajate tako gluten kot jajčni rumenjak ali beljak, oreščke, mleko itd. že od samega začetka uvajanja hrane. Gluten boste tako lahko dodajali v zelenjavne ali sadne kašice v količini ene čajne žličke, potem količino postopno povečujete. Količina kravjega mleka naj ne preseže 1 dl na dan. Oreščke lahko zmeljete in jih zamešate v kašice, dodate lahko tudi arašidovo maslo.

V primeru potrjene alergije ali občutljivosti pri starših, pa se je priporočljivo posvetovati s pediatrom in na podlagi njegovega mnenja pripraviti načrt uvajanja problematičnih živil, saj obstaja verjetnost, da se bo alergijska reakcija pojavila tudi pri otroku.

Ali lahko otrok zaužije med?

Med se ne uvaja ali dodaja do dopolnjenega enega leta, v nobeni od oblik, ne v čaju, ne na žlico, ne v kašicah. V medu so določene bakterije, ki lahko povzročijo botulizem in nenadno smrt otroka. 

Koliko tekočine naj spije otrok?

Zdrav, normalno razvit otrok, predvsem pa izključno dojen otrok ne potrebuje dodatne tekočine. Z uvajanjem goste hrane pa se začne ponujati tudi tekočina. Priporočljiva je voda ali nesladkan čaji. Po novih smernicah se odsvetuje pretirano dodajanje čaja iz komarčka oziroma janeža, saj vsebuje določene molekule, ki jih otroci v jetrih težko presnovijo. Najboljše je, da se že v začetku ponuja tekočina iz kozarčka ali skodelice ali po žlički.

Do kdaj se priporoča dojenje oz. kdaj začeti uvajati gosto hrano?

Izključno dojenje podpiramo do dopolnjenega šestega meseca, nato poskušajte uvajati gosto hrano. Nekateri otroci že pred šestim mesecem začnejo kazati znake, da bi pokusili še kaj več od materinega mleka, nekateri pa nekoliko kasneje, oboje je normalno. Hrano otroku ponudite takrat, ko je nanjo pripravljen, in ga ne silite, če hrano zavrača, poskusite ga le ustrezno spodbuditi, da bo postal zainteresiran za hrano.

Kako je z uvajanjem mesa? Kakšna so priporočila glede veganske prehrane?

Meso lahko uvajate že skoraj takoj oziroma kmalu po prvih okusih zelenjave. Uvaja se meso mladih živalih, saj ima tako meso manj akumuliranih škodljivih snovi (težke kovine). Drobnica, zajec, piščanec, pozneje govedino in ribe, nazadnje pa svinjino.

Če starši želijo prehranjevati otroka brez mesa, svetujemo posvet s pediatrom. Veganska prehrana se sicer odsvetuje vsem otrokom do 18. leta starosti, dopustna je le tako imenovana lakto-ovo-vegetarijanska prehrana.

Kako je z začimbami?

Odsvetujemo pikantno hrano. Do 1. leta ne uvajajte ne soli in ne sladkorja.

Kako je z glutenom in uvajanjem žitaric?

Živila z glutenom po novih smernicah lahko v minimalnih količinah dodajate že takoj na začetku, potem se količina glutena oziroma izdelkov, ki vsebujejo gluten, postopno povečuje.

Kaj je primerna popoldanska malica za otroka?

Čim bolj polnovreden obrok: žitarice v kombinaciji s skuto, jogurtom, lahko tudi z mesom, jajcem, kar koli ima otrok rad, kar imate radi tudi vi.

Otrok zavrača zelenjavo, kaj storiti?

Najprej je treba pri starših preveriti, ali jo jedo, kako jo pripravljajo in s kakšnim veseljem jo uživajo. Če imate doma vrt, vključite otroka v pripravo zelenjave (nabiranje zelenjave na vrtu, pranje, rezanje, kuhanje), naj vas pri tem opazuje in nato skupaj pojejte zelenjaven obrok. Tega okusno začinite z rastlinskimi olji ali maslom. Barvno razgibajte, sestavite zanimivo sliko, pustite, da otrok okuša tudi z rokami.

Kakšna so priporočila glede rastlinskih napitkov (riževo, ovseno mleko)?

Rastlinski napitki v procesu uvajanja niso priporočljivi. Napitki so sladki in ne dosegajo kalorične vrednosti materinega mleka ali mlečne formule. Problematičen je tudi riž, saj lahko vsebuje sledi arzena, ki ostaja v zemlji oziroma v rižu kot posledica škropljenja riževih polj. Podobno velja za sojo, predvsem hranjenje fantkov s temi napitki zaradi morebitnih vsebnosti fitoestrogena ni priporočljivo.

Oglejte si video pogovor z doc. dr. Egenom Benedikom na Facebook strani Frutek.