Nauči se otroka negovati, držati in učinkovito preživljati prve skupne dni

Mlad človek se razvija skozi doživete izkušnje. Tvoje dlani so dojenčkovo okno v svet in omogočajo pravilno delovanje sil življenja. Nauči se, kako lahko s pravilnim načinom opore in nege svojemu dojenčku nudiš podporo pri razvoju.

Pomembno je, kako skrbno nego in ljubezen nudiš svojemu dojenčku. Velikokrat se zgodi, da sicer ljubeče čutimo, vendar tega s telesom otroku ne znamo povedati oz. pokazati. Prijemi so velikokrat povsem po nepotrebnem togi, prsti stiskajo ter oddajajo negotovost in strah, ne glede na to, da do dojenčka čutimo samo ljubezen. Dojenček mora skozi naše dlani in prijeme aktivirati svoj razvoj ter čutiti ljubeč odnos in nego.

S koraki »Razvojnih Funkcionalnih Prijemov pedokinetike®« lahko uglasimo otrokove potrebe z načinom svojega ljubečega ravnanja. Z zavestno rabo RFP® lahko z odnosom s svojim otrokom polno aktiviramo njegovo razvojno kapaciteto.

Osnovnih 10 korakov RFP® za oporo negovanja, ki so predpogoj za zdrav stik in razvojni odnos z otrokom:

1. Odprte mehke in čvrste dlani, ki držijo in ne stiskajo.
2. Prsti so voljni in usmerjajo brez stiska. Zaznavajo smeri gibanja in usmerjajo.
3. Premike tvorimo s celotnim telesom in ne samo z rokami. Vključimo celo telo in začnemo premik v svoji medenici. Otroka premikamo s krožnimi gibi in razlikujemo spremembe težišča.
4. Pozorni in odzivni smo na dihanje.
5. S telesom delamo mehke gibe, ki so odločni in vsakokrat izhajajo iz naše medenice.
6. Ob premiku opore z dlanmi drsimo po otroku in nudimo podporo z odprto dlanjo.
7. Otrokov nos vedno gleda v smeri tal in 45° levo ali desno.
8. Razlikujemo tempo premikanja in ga prilagajamo otrokovemu odzivu sprostitve (ob spustu težišča sprosti telo navzdol in ob tem ne zategne telesa) in aktivnega dviga (ko se sam voljno dvigne in ne zategne telesa).
9. Nihamo s koleni navzdol v različnih ritmih in nudimo premore, da otrok naredi odziv sprostitve. Predstavljajte si, da s stopali stojite v čebru z grozdjem, iz katerega stiskate sok. Tlačimo neenakomerno in predvsem z različno težo.
10. Otroka zibamo in ne tresemo. Zibanje pomeni, da se v kolenih spuščamo dol in nihaju pustimo, da nas dvigne. Nihaji so različno dolgi in v različnih smereh. Roki objemata in se gibata, kot odziv na premik v kolenih in medenici. Nikakor pa ne ustvarjamo premika samo z rokami.

Otrok tako:

• zaznava meje znotraj sebe – oblikuje čutenje in smisel bivanja v sebi;
• organizira varovalne in kontrolne strategije svojega delovanja;
• dviguje notranjo motivacijo in samoaktivacijo;
• uravnava mišični tonus;
• vzpostavlja nevtralno držo skeleta ter aktivira njegovo nalogo stabiliziranja in opore;
• odpira prosto pot razvojni kapaciteti, ki šele tako lahko razume dinamiko razvojnih sil procesa dozorevanja.

Kako dvignemo dojenčka na ramena?

1. fotografija – Objem, ne stisk

Otroka ne primemo s prsti.  Otroka povabimo v prekuc in ga z odprto dlanjo pričakujemo in šele nato objamemo.

2. fotografija – Prekuc v objem dlani

V premik povabimo z mehko roko na mestih otrokove medenice. Šele ko se telo voljno prekucne, objamemo trup.

3. fotografija – Mehke odprte dlani

V smereh premikanja se poigravamo in premik voljno preusmerimo. Tako otrok sproščeno sodeluje in uporabi ravno pravšnje krčenje potrebnih mišic za premik.

4. fotografija – Opora, ki aktivira

Premik iz starševe medenice omogoča otrokovo notranjo pomiritev in občutek varnosti. Opora, ki aktivira, se jasno pokaže s tem, da otrok razpre prste in vzpostavlja lastno kontrolo vzravnave in ohranjanja stabilnega položaja. Položaj koristi za vzpostavljanje ravno prave aktivacije ubogibalk in iztegovalk trupa. Za podiranje kupčka, za budno opazovanje sveta. Za uspavanje.

Joj, kaj pa glava?

Za razvoj stabilnosti glave te ob zavestni opori in z dobro vzpostavljenimi RFP® ni treba držati. Smisel in funkcija glave ni biti pri miru. Bistveno je, da smo skrbni in pozorni na razvoj funkcije vratnih vretenc. S podpiranjem glave ob premikih v ravnih smereh in z otrokovim nosom usmerjenim v strop ne nudimo zdrave opore. Le sebi zagotovimo, da nekako varno preložimo otroka.

Vsak položaj glave nad rameni in medenico, ne glede na naše ljubeče ogovarjanje, aktivira nezdrave vzorce ohranjanja stabilnosti in delovanja. Kontrolna funkcija glave je v tem primeru osiromašena. Kadar je takšnih prijemov čez dan preveč, ustvarimo preveč nezdravih vzorcev v primerjavi s potrebnimi izkušnjami za zdrav razvoj. S tem usmerjamo otroka v togo držo in ne aktiviramo razvojnih potencialov, temveč sprožimo razvoj okrnjenih kombinacij uravnavanja mišičnega tonusa in nefunkcionalno postavljanje stabilne naloge okostja.

Nikakor pa nikoli in v nobenem primeru ni dopustno dvigovati otroka v ravnih smereh, brez držanja glave. Povsem varen in anatomsko razvojen položaj je tisti, ko otrokov nos gleda v tla. Visi navzdol. Ob dobri opori trupa z dlanmi in ugodnih smereh premika.

Z zavedanjem našega negovanja, prijemov in odnosa, ter z zavestnim sledenjem razvojnim funkcionalnim prijemom, v polni meri sprožimo dano človeško razvojno kapaciteto, kar otroku omogoči poln in zdrav razvoj.

Andreja Semolič

Razvojna utemeljiteljica pedokinetike®